Ušesna mečica se lahko razcepi postopno zaradi teže uhanov ali nenadno ob poškodbi pri kateri se uhan iz mečice odtrga. Razcepljene ušesne mečice lahko popravimo s kirurškim posegom pri katerem s posebno oblikovanim rezom kože preoblikujemo robove in mečico natančno zašijemo. Pri tem lahko pustimo luknjicoo, ki omogoča nošenje uhanov. Korekcijo razcepljene ušesne mečice opravimo ambulantno v lokalni anesteziji. Šive odstranimo čez 7-10 dni.

‘Škratji uhlji’ (angl. pixie ear) je nepravilnost pri kateri je odsotna guba med ušesno mečico in kožo na licu. Ob tem je ušesna mečica mečica nepravlno oblikovana in raztegnjena. Sprememba je lahko prirojena pogosteje pa posledica nepravilno izvedenaga dviga obraza. Korekcijo napravimo ambulantno v lokalni anesteziji. Kirurška tehnika je odvisna od narave in izrazitosti spremembe. Običajno prekinemo povezavo med kožo na licu in mečico, nato pa kožo dvignemo in učvrstimo na globje ležeče strukture. Mečico preoblikujemo in brez vleka zašijemo.

Rane pri nekaterih ljudeh se zaradi prirojenih lastniosti tkiva zacelijo z grdo brazgotino. Keloid je najhujša oblika izrazitega brazgotinjenja pri katerem se vezivno brazgotinsko tkivo razrašča preko meja prvotne rane. Keloid se pogosto pojaviji na mestu kjer je uho prebodeno. Pojavijo se tudi po kirurških posegih na uhlju ali po poškodbi. Natančna kirurška tehnika lahko zmanjša možnosti grdega brazgotinjenja vendar jih ne odpravi v celoti. Zaradi narave bolezni je zdravljenje težavno in v večini primerov jih nim moč za stalno odpraviti. Na uhlju je keloid najbolje v celoti kirurško odstraniti in nato preprečevati ponovno rast z rednim (mesečnim) vbrizgavanjem kortikostreoidov v brazgotino. Pri preprečevanju ponovneganastanka keloida so lahkov pomoč tudi kompresijski uhani. Zgolj po izrezu ali kateremkoli drugem načinu odstranitve se keloid zagotovo ponovi.